Današnji življenjski slog je zelo neprijazen do našega spanca. Povprečna odrasla oseba zahodnega sveta ima zelo natrpan urnik. Služba, skrb za družino ter druge obveznosti in prostočasne aktivnosti nam jemljejo veliko časa in energije. Posledično si pogosto ne privoščimo toliko spanja, kot bi ga potrebovali. Če se temu pridruži še nespečnost, pa je situacija še toliko slabša.
O nespečnosti govorimo, če zvečer nikakor ne moremo zaspati, če se ponoči zbujamo in/ali če se zjutraj predčasno zbudimo. Posledično zjutraj nismo osveženi in spočiti, obveznosti, ki jih imamo skozi dan, pa se lotevamo težje in manj učinkovito. Že če se pojavi kratkotrajna nespečnost, lahko ugotovimo, kako zelo pomanjkanje spanca vpliva na kakovost našega življenja. Zaznamo lahko upad energije, slabšo koncentracijo in spomin, daljši odzivni čas, upad produktivnosti in druge težave.
Zakaj je spanje tako pomembno?
Medtem, ko spimo, prihaja do organizacije informacij, ki smo jih prejeli skozi dan, možgani pa se obnavljajo. Med spanjem telo proizvaja zaščitne citokine, zaradi česar naš imunski sistem deluje bolj učinkovito. Srčni utrip in krvni tlak se znižata, kar je zelo pomembno za dolgoročno zdravje srca. Med spanjem se obnavljajo tudi tkiva, mišice in celice.
Spanec je v tesni korelaciji z duševnim zdravjem. Poslabšanje duševnega zdravja se pogosto odraža v slabšem spanju, zaradi nespečnosti (sploh če je ta dolgotrajna) pa se pogosto razvijejo duševne motnje. Tako se lahko hitro začnemo vrteti v začaranem krogu.
Dobra novica je, da so nam tretmaji v hiperbarični kisikovi komori lahko v veliko pomoč, da si povrnemo kakovosten in krepčilen spanec. Izboljšanje kakovosti spanca je običajno ena prvih sprememb, ki jih opazijo ljudje kmalu po tem, ko se odločijo za obiskovanje tretmajev v hiperbarični komori.
Oskrba možganov s kisikom blagodejno deluje na spanec
Kisik ima pomembno vlogo pri spanju. Kronične motnje spanja so velikokrat povezane z nezadostno oskrbo možganov s kisikom. Če telesu primanjkuje tega življenjsko pomembnega elementa, se to lahko odraža v slabi kakovosti spanca, pogostem zbujanju ponoči in poslabšanju kognitivnih funkcij. Ko je telo dodobra oskrbljeno s kisikom, možgani precej lažje vzdržujejo zdrave cikle spanja.
S tretmaji v hiperbarični kisikovi komori se v telesu zniža tudi raven stresnih hormonov. Glede na to, da sta stres in nespečnost pogosto v neposredni povezavi, je to še dodaten mehanizem, ki prispeva k boljšemu spancu. Ker hiperbarična terapija pomaga zmanjšati vnetja v telesu, tudi v možganih, se s tem izboljša tudi odpornost telesa na stres. Posledično se posameznik lažje umiri in sprosti, zaradi česar tudi lažje utone v spanec.
Ker se s tretmaji v hiperbarični kisikovi komori izboljša tudi delovanje mitohondrijev (ti so odgovorni za proizvodnjo celične energije), se to odraža v bolj zdravih možganih in boljših kognitivnih funkcijah. Posledično je tudi spanec bolj kakovosten, zjutraj pa se počutimo bolj osveženi in polni energije. Možganska megla, tesnoba in stres namreč lahko prispevajo k težavam s spanjem, hiperbarična terapija pa ta stanja blaži.
Lažje tvorjenje melatonina zaradi hiperbarične terapije
Tretmaji v hiperbarični komori pomagajo uravnati cirkadiani ritem (faze budnosti in zaspanosti), kar vključuje normalno tvorjenje hormonov. Med slednjimi je tudi melatonin, ki ga imenujemo tudi hormon spanja.
Zaradi hiperbarične terapije se precej poveča količina kisika, ki doseže možgane, to pa podpira proizvodnjo ATP (celične energije) v nevronih. Možgani tovrstno energijo potrebujejo še posebej med spanjem. Takrat namreč opravljajo številne pomembne funkcije, kot so utrjevanje spomina, razstrupljanje in podobno.
Zaradi kroničnega stresa prevlada delovanje simpatičnega živčnega sistema. Ta nas drži v stanju boja ali bega. Posledično se težje zazibljemo v spanec. Po drugi strani hiperbarična terapija poskrbi za to, da ponovno prevlada delovanje parasimpatičnega živčnega sistema, ki skrbi za to, da smo sproščeni.
Drugi napotki za boljši spanec
- Ustaljen spalni ritem: Priporočljivo je, da se vsak dan ob isti uri odpravimo v posteljo in ob isti uri tudi vstanemo.
- Izpostavljenost dnevni/sončni svetlobi vsaj 30 minuta na dan, pri čemer je še posebej koristno dopoldansko sonce.
- Redna zmerna rekreacija, katere pa naj se ne bi lotevali v večernih urah. Še posebej koristna je vadba v naravi.
- Za boljši spanec se je dobro čim bolj izogibati tudi kajenju, alkoholu in kofeinu; še posebej v večernih urah. Tudi hrana z veliko sladkorja nam lahko oteži spanec.
- Na popoldanski počitek naj se ne bi odpravili po 15. uri.
- Vsaj dve uri pred spanjem se je priporočljivo čim bolj izogibati zaslonom vseh vrst. Modra svetloba, ki jo ti oddajajo, namreč moti proizvodnjo melatonina. Če se zaslonom vseeno ne moremo izogniti, si lahko pomagamo z vklopom filtra modre svetlobe na računalniku in telefonu.
- Dobro je poskrbeti tudi za spalni prostor. V njem naj bo čim bolj tiho, temno in nekoliko hladneje. Idealna temperatura za nočni počitek naj bi namreč znašala 18,3 stopinje Celzija.
- Topla kopel v večernih urah nam lahko pomaga do boljšega spanca.
- Dodajanje magnezija: Magnezij je mineral, ki ga nujno potrebujemo, vendar nam ga pogosto primanjkuje. V povezavi s spanjem je pomemben, ker pomirja živčni sistem, zmanjšuje stres in anksioznost, pomaga uravnavati melatonin in zmanjšuje mišične krče.
Vira:
knjiga Zakaj spimo? avtorja dr. Matthewa Walkerja