Živimo v družbi, ki nam daje vedeti, da je življenje pod stresom nekaj običajnega ter da moramo hiter tempo življenja in vsakodnevne stresne situacija enostavno vzeti v zakup. Vendar ob zavedanju, kako zelo destruktivno lahko stres vpliva na naše fizično in duševno zdravje, nanj ne bi smeli gledati tako zlahka. Kako torej stres učinkuje na naše telo in kaj lahko naredimo v zvezi s tem?
Stres ima negativne učinke na imunski sistem, prebavo in krvožilni sistem
Seveda se vsi srečujemo s stresom, vendar pa je velika razlika med tem, ali pridemo v stik z njim le enkrat na vsake toliko ali pa smo mu v večjih količinah izpostavljeni na dnevni ravni. Predvsem problematičen je dolgotrajen in intenziven stres. Ta ima med drugim zelo negativne učinke na naše počutje, imunski sistem, prebavo ter zdravje srca in ožilja.
Ko smo pod stresom, hipotalamus (predel možganov) sproži ukaz za sprostitev stresnih hormonov, kot sta adrenalin in kortizol. To se odraža v hitrem razbijanju srca in pospešenem dihanju. Krvne žile se zožijo in preusmerijo več kisika v mišice, ki se zato napnejo, krvni tlak pa se zviša.
Če se takšne situacije kar kopičijo in smo stresu konstantno izpostavljeni, to lahko vodi v razdražljivost, anksioznost, depresijo, glavobole in nespečnost. Ko smo pod stresom, smo poleg tega nagnjeni k prenajedanju, zlorabi alkohola in drog ter k socialni izolaciji.
Povečanje tveganja za možgansko kap, srčni infarkt in sladkorno bolezen
Zaradi stresa se lahko pojavijo prebavne motnje. Poveča se namreč količina želodčne kisline, s tem pa verjetnost za zgago in refluks kisline. Poleg tega prebava poteka drugače, kot bi sicer, kar lahko privede do driske in zaprta. Pojavijo se lahko tudi slabost, bruhanje in bolečine v želodcu.
Mišice se zaradi stresa zakrčijo, kar lahko vodi tudi v glavobole, bolečine v hrbtu in ramenih ter v bolečine po drugih delih telesa. Posameznik, ki je podvržen stresu, je tudi bolj dovzeten za virusne okužbe. Poleg tega stres podaljša čas okrevanja po bolezni ali poškodbi.
Pri ženskah lahko kronični stres povzroči neredne, močne in boleče menstruacije, pri moških pa se lahko zniža raven testosterona in zmanjša proizvodnja sperme. Pri obeh spolih lahko pride do zmanjšanja libida.
Pri ljudeh, ki so izpostavljeni kroničnemu stresu, se povečajo možnosti za visok krvni pritisk, bolezni srca, možgansko kap, srčni infarkt, debelost, sladkorno bolezen, upad kognitivnih funkcij in številne druge bolezni in težave.
Blaženje posledic stresa s pomočjo HBOT
Z rednimi tretmaji v kisikovi komori lahko učinkovito blažimo stres in odpravljamo uničujoče posledice slednjega. Kisikova terapija namreč zmanjšuje vnetna stanja v možganih in po telesu, ki nastanejo zaradi stresa. Po drugi strani izboljšuje razpoloženje, kognitivne funkcije in splošno duševno zdravje.
S tretmaji v hiperbarični komori si mnogi pomagajo do boljšega spanca, močnejšega imunskega sistema in boljšega hormonskega ravnovesja. Številne raziskave, v sklopu katerih so preučevali vpliv hiperbarične terapije na duševno zdravje ljudi, pričajo o njenih izjemnih učinkih.
Kisikova terapija pomaga uravnavati delovanje nevrotransmiterjev. Gre za kemikalije v možganih, ki vplivajo na razpoloženje, spomin in kognitivne funkcije. Mednje uvrščamo tudi dopamin in serotonin.
Zaradi oksigenacije prefrontalnega korteksa se izboljšajo posameznikove zmožnosti regulirati čustva. Kisikova terapija poleg tega spodbudi rast novih možganskih celic. Pospeši tudi obnavljanje tkiv in okrepi zmožnosti telesa za celjenje in regeneracijo.
Ste tudi vi pod stresom in se sprašujete, kaj lahko naredite za izboljšanje stanja? Vabimo vas v salon s hiperbarično komoro Oxy Vita v Domžalah (neposredna okolica Ljubljane), kjer boste lahko izkusili blagodejne učinke kisika na vaše zdravje.
Viri: