Hiperbarična kisikova terapija postaja vse bolj prepoznavna metoda za izboljšanje zdravja in počutja. Kljub temu veliko ljudi še vedno ne ve, kako poteka tovrstna terapija, kakšne so njene zakonitosti in kakšne učinke lahko pričakujemo. Poglejmo si torej nekaj pogostih mitov o HBOT in preverimo, če so ti resnični.
Mit 1: V hiperbarično kisikovo komoro zahajajo le potapljači in športniki
Večina ljudi je že kdaj slišala za hiperbarično kisikovo terapijo, vendar o njej vedo predvsem to, da lahko pomaga pri dekompresijski bolezni potapljačev ter da si z njo pomagajo športniki pri okrevanju in do boljših rezultatov. Dejstvo pa je, da ima ta precej širok spekter uporabe.
Vemo, da je kisik življenjsko pomemben plin. Medtem ko lahko brez hrane preživimo en mesec, brez vode pa približno tri dni, je zgolj nekaj minut brez kisika usodnih. Delovanje vseh celic v našem telesu poganja kisik. Ko telo prejme nekajkrat več kisika kot v običajnih razmerah, lahko vsi procesi v telesu potekajo veliko bolj učinkovito kot sicer.
Ob rednem zahajanju v hiperbarično kisikovo komoro se zmanjšajo vnetna stanja, izboljšajo se zmožnosti telesa za regeneracijo, okrepi se imunski sistem, poleg tega pa se telo bolj učinkovito razstruplja. Hiperbarična kisikova terapija ima tudi protivirusno in protibakterijsko delovanje. Pripomore k izločanju odmrlih celic in k izboljšanemu delovanju tkiv.
V kisikovo komoro torej zahajajo ljudje, ki bi želeli čim prej okrevati po poškodbah in nesrečah. Uporabna je tudi za ljudi, ki okrevajo po možganski kapi ali bi želeli zgolj izboljšati kognitivne funkcije. Dokazano je namreč, da tovrstni tretmaji lahko sprožijo nastajanje novih nevronov. Sicer pa je hiperbarična kisikova komora uporabna tudi za preventivo na področju zdravja in kot podpora pri različnih bolezenskih stanjih, kot so radiacijske poškodbe, avtizem, infekcije in drugo.
Mit 2: Zakaj bi šel/a v kisikovo komoro, če lahko več kisika dobim v naravi/med rekreacijo/z uporabo kisikove maske?
V zraku je približno 21 odstotkov kisika, vemo pa, da je ta – sploh v mestnem okolju – čedalje bolj onesnažen. Tako dobimo z običajnim dihanjem v današnjem času manj kisika, kot bi bilo optimalno. Tudi manjše pomanjkanje kisika, ki se kopiči skozi čas, lahko privede do zdravstvenih težav in raznih bolezni. K temu doprinesejo še stres, sedeč način življenja in preživljanje večjega dela dneva v notranjih prostorih.
Seveda je odlično in zelo priporočljivo, da preživimo čim več časa v naravi, kjer je zrak bogatejši s kisikom in manj onesnažen. Poleg tega ima narava številne druge blagodejne učinke na naše počutje in zdravje. Tudi čim bolj redna rekreacija, pri čemer se vsaj malo spotimo, je ključnega pomena za dodatno oskrbo telesa s kisikom, prinaša pa tudi druge koristi za naše zdravje.
Vendar pa, čeprav med rekreacijo res vdihnemo več kisika kot sicer, se velik del slednjega sproti porablja za krčenje mišic in druge procese, ki se med vadbo odvijajo v telesu. Čeprav torej z rekreacijo spodbudimo večji pretok kisika po telesu, se zaloge slednjega ne povečajo bistveno.
Kisikova maska nam sicer pomaga, da telo prejme več kisika kot običajno. Vedeti pa moramo, da se pri običajnem tlaku kisik veže predvsem na hemoglobin. Ko se ta mesta enkrat zapolnijo s tem življenjsko pomembnim plinom, je zgodba zaključena.
Zakaj lahko z zahajanjem v hiperbarično kisikovo komoro dosežemo precej močnejše učinke kot pri drugih metodah oskrbe telesa s kisikom?
Bistvo hiperbarične kisikove terapije je, da dihamo čisti kisik pod povišanim pritiskom. Ko namreč povečani količini kisika dodamo tudi višji tlak, lahko zaobidemo omejitve telesa za vezavo kisika. Pri povišanem tlaku postane kisik veliko bolj biološko razpoložljiv. Posledično se ne veže zgolj na hemoglobin, temveč se v večjih količinah absorbira direktno v krvno plazmo in limfo.
Hiperbarična terapija omogoča kisiku dostop do predelov telesa, ki jih rdeče krvničke v običajnih razmerah le stežka dosežejo. To vodi v izboljšano prekrvavitev ter v boljšo oskrbo tkiv s kisikom, zaradi česar lahko začnejo ta boljše delovati.
Mit 3: Samo HBOT pod visokim tlakom vodi do želenih rezultatov.
Hiperbarična kisikova terapija se lahko izvaja na različnih tlakih. Čeprav je res, da se na višjem tlaku v krvno plazmo raztopi več kisika, to ne pomeni, da je ta avtomatično boljša izbira od nižjega.
Pri številnih stanjih so se nižji tlaki (med 1,3 in 1,5 ATA) izkazali kot zelo učinkoviti in celo bolj priporočljivi od višjih, pri nekaterih drugih pa se uporablja tlak v razponu med 1,5 in 2,0 ATA. V določenih primerih pridejo v poštev tudi zelo visoki tlaki (do 3,0 ATA). Ti so uporabni predvsem pri akutnih stanjih, ko je ogroženo življenje pacienta.
Najbolj ustrezen tlak se razlikuje od posameznika do posameznika ter se določi glede na zdravstveno stanje uporabnika in cilje, ki jih želi doseči. Vedeti moramo namreč, da tretma na zelo visokem tlaku prinaša določena tveganja za ljudi z nekaterimi zdravstvenimi stanji.
Ugotovljeno je bilo, da vsak tlak vpliva na druge procese v telesu. Če želimo dobiti največ koristi, ki nam jih lahko ponudi hiperbarična terapija, naj bi bilo po nekaterih priporočilih smiselno kombinirati različne višine tlakov skozi protokol tretmajev, ki ga posameznik obiskuje.
Opomba: V podjetju Oxy Vita postavljamo človeka in njegov prispevek k družbi na prvo mesto, zato vse članke pripravljamo sami brez uporabe umetne inteligence.
Viri: